V legendarnih Begunjah, domačem kraju Avsenikove glasbe, so njene častitljive jubileje letos počastili s serijo zanimivih glasbenih dogodkov. Zaključek dogajanja je bila večdnevna avgustovska prireditev Festival Avsenik, ki so ga organizatorji ovekovečili še z izidom DVD nosilca z naslovom festival Avsenik 2008. V izdanem gradivu je v več kot treh urah na ogled skrbno izbran izbor utrinkov s posameznih festivalskih dni.
Gorenjski dan je potekal v duhu skladbe Prelepa Gorenjska in je prikazoval lepote zibelke Avsenikove glasbe. Dan mladih je minil v znamenju mladih izvajalcev in je zato tudi privabil največ mladih obiskovalcev. Mednarodni dan je Na avtocesti v Begunje pripeljal pisano druščino tujih izvajalcev, ki jim je Avsenikova glasba prav tako pri srcu. Avsenikov dan s sloganom Lepo je biti muzikant in Slovenski dan pa sta v glasbi in sliki odkrivala Slovenijo in njene lepote.

Dvajset let sem vodil eno najbolj izvirnih skupin slovenske narodnozabavne glasbe, Ansambel Slovenija, ter zanjo vseskozi ustvarjal glasbo in besedila. Ko smo se člani ansambla soglasno odločili, da sklenemo svojo bogato glasbeno pot, sem vse svoje znanje in energijo posvetil pripravi in vodenju oddaje Po domače, katere soavtor, redaktor in eden od voditeljev sem bil na Televiziji Slovenija v obdobju 1993 – 2000. Po njeni ukinitvi sem obsedel doma. »Kaj pa naj v prihodnje sploh počnem,« sem se spraševal, star komaj »rosnih« 45 let…? »Zdaj, ko vse veš in znaš, boš pač za druge pesmi pisal,« mi je brezbrižno svetoval star glasbeni prijatelj, kar me je, priznam, v tistem trenutku precej užalostilo.
In vendar se je zgodilo prav to! Z nekaterimi ansambli in njihovimi avtorji sem sodeloval že v osemdesetih, devetdesetih letih, zdaj pa so si začeli kljuko našega doma v Sončni ulici v Šempetru v Savinjski dolini podajati tudi številni drugi. »Če nihče drug ne bo rešil našega problema okrog besedila za že napisano glasbo, bo to znal edinole Galič, ki je tudi sam skladatelj in pevec,« se je največkrat šušljalo. Pa sem poskusil – in prav kmalu ugotovil, da ta vrsta glasbe premore kar nekaj odličnih skladateljev pa tudi izvajalcev, s katerimi se da – kljub zasičenosti z njo v različnih medijih – še ustvariti kaj zanimivega! Zdaj mi je v veselje in čast sodelovati z njimi!
Nimam se za pesnika, sem le soustvarjalec dobrih skladb, ki to lahko postanejo, če se v »užitno« celoto na najboljši način povežeta dovolj dobra glasba in besedilo, kar je večkrat poudarjal moj drugi, žal že pokojni glasbeni sodelavec in prijatelj.
Plošča z naslovom Vse melodije moje mladosti, ki je izšla pri Glasbeni produkciji Zlati zvoki, je samo približen prerez mojega dela na področju besedilopisja v zadnjem dobrem desetletju. »Veliko še pesmi je,« zapišem v enem od verzov letošnje zmagovalke našega osrednjega festivala narodnozabavne glasbe – in res je tako! Nekatere bi lahko bile že na tej plošči, druge, ki nastajajo tačas, ko si prej omenjeno kljuko spet podajajo stari in novi glasbeni sodelavci, bodo morda ugledale luč sveta kdaj kasneje. Če mi, seveda, kakšen prijatelj vmes ne bo svetoval česa drugega…

Radio Slovenija je v festivalni dvorani na Bledu pripravil tradicionalni izbor Naj viže leta 2008. Nastopili so vsi zmagovalci mesečnih izborov, lovoriko z nazivom Naj viža 2008 pa je osvojila priljubljena dekliška skupina Navihanke. Zapele in zaigrale so valček z naslovom Spomni se name avtorjev Braneta Klavžarja, Marjana Stareta in Avgusta Skaze. Naslov mesečnih zmagovalk so Navihanke osvojile v avgustu. Pripravljajo se tudi že za snemanje videospota za zmagovalno skladbo in napovedujejo, da bo prijetno presenetil romantike po duši.
Navihanke so pred kratkim na enem izmed nastopov nastopile skupaj s hrvaškim pevcem Davorjem Bornom. Ker so bili odzivi zelo dobri, se že dogovarjajo o skupnem sodelovanju na nastopih kot dodatek za razvajanje nežnejšega spola. Morda bodo z njim posnele tudi kakšno skladbo v duetu. Navihanke pravijo, da so v letošnji zelo delovni poletni sezoni spoznale veliko fantov, s katerimi so postale dobre prijateljice. Njihovi zvesti poslušalci in prijatelji prihajajo iz Mavčič pri Kranju, iz Dornave in iz Cerknice. Zelo dobro so se ujele z njimi, zato je med sezono ostalo tudi nekaj časa, da so z njimi odšle na krajše jadranje po slovenski obali. Fantovska družba se je spoprijateljila tudi med sabo, zato jih odslej spremljajo skoraj na vsakem igranju. Pripravljeni so prevoziti tudi več sto kilometrov, za njimi so se odpravili tudi v tujino. Poleg zvestega poslušanja so fantje tudi pravi kavalirji, saj Navihankam pomagajo pri pospravljanju opreme. Brez njih pa ne mine tudi nobeno praznovanje rojstnih dni, ki se v tem obdobju kar vrstijo. To prijateljstvo pa je že preraslo v idejo o ustanovitvi kluba oboževalcev.